Ugodnosti vlaganja v Pokolpje

Država zaposlovalcem in vlagateljem v Pokolpju ponuja številne ugodnosti

Program razvoja Pokolpja, ki ga je sprejela vlada, prinaša tistim, ki so na tem območju pripravljeni zaposlovati in vlagati, precej ugodnosti. Hkrati je Pokolpje določeno kot prednostno območje razvojnih politik.

Znotraj razvojne regije Jugovzhodna Slovenija je sklenjeno Območno razvojno partnerstvo Pokolpje, ki ga sestavljajo občine ob reki Kolpi (Kočevje, Loški Potok, Osilnica, Kostel,  Črnomelj, Semič in Metlika).

To območje se ubada s precejšnjim razvojnim zaostankom za regijo Jugovzhodna Slovenija in celotno državo. Kot glavne ovire so identificirane slaba dostopnost območja in slabe prometne, energetske in infrastrukturne povezave. Vpliv finančne in gospodarske krize na poslovanje podjetij je še dodatno povečal razvojni zaostanek za razvojno regijo Jugovzhodna Slovenija. Stopnja registrirane brezposelnosti je junija 2011 v Občini Črnomelj znašala 15,4 %, v Občini Metlika 15,2 %, v Občini Semič 14,8 %, v Občini Kočevje 18,3 %, v Občini Osilnica 9,7 %, v Občini Loški Potok 9,1 % in v Občini Kostel 15,0 %, v regiji Jugovzhodna Slovenija pa le 11,6 %. Stopnja brezposelnosti pa bo še narasla, saj se nekatera napovedana odpuščanja v podjetjih niso še dodobra začela.

Za reševanje teh težav je bil na Vladi Republike Slovenije 7. aprila 2011 sprejet dokument Program spodbujanja konkurenčnosti in ukrepi razvojne podpore Pokolpju v obdobju 2011–2016 (Program Pokolpje). Vlada je istočasno ministrstvom in vladnim službam v skladu s 25. členom novega Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja naložila, da morajo v obdobju 2011–2016 upoštevati območje Pokolpja kot prednostno območje razvojnih politik. To pomeni, da imajo podjetniki iz območja Pokolpja na vseh javnih razpisih vseh resorjev dodatnih 10 točk prednosti.

V povezavi s programom Pokolpje je bil 20. maja 2011 objavljen 1. Javni razpis za spodbujanje začetnih investicij in ustvarjanja novih delovnih mest na območju občin Osilnica, Semič, Metlika, Kočevje, Črnomelj, Loški Potok in Kostel v letu 2011 in 2012. Razpis je bil dvoleten, za leto 2011 in 2012 je bilo na voljo 5.050.000 EUR. Upravičeni stroški na razpisu so bili nakup zemljišč, gradnja in nakup objektov, nakup strojev in opreme in nakup nematerialnih naložb, ki pomenijo prenos tehnologije z nakupom patentiranih pravic, licenc, know-howa in nepatentiranega tehničnega znanja. Višina sofinanciranja je bila 50 % upravičenih stroškov za mala podjetja, 40 % za srednja podjetja in 30 % za velika podjetja. Do sredstev so bila upravičena tudi podjetja, ki na dan objave razpisa niso bila registrirana oz. niso imela registrirane podružnice na območju Pokolpja, pod pogojem, da v kolikor bo njihov projekt izbran za sofinanciranje, morajo v šestih mesecih od prejema odločbe o dodelitvi sredstev oziroma do skrajnega roka za izstavitev zahtevka, na območju Pokolpja registrirati sedež oz. podružnico, začeti s poslovanjem in zaposliti najmanj tri osebe. Razpis se je zaključil 30. junija 2011, v kratkem bodo znani tudi rezultati. Naslednji razpis se pričakuje konec leta 2012 ali v začetku leta 2013.

V okviru programa Pokolpje bodo delodajalcem in investitorjem na voljo tudi povračila plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost ter davčne olajšave za zaposlovanje in investiranje. Vsi tri instrumenti se bodo lahko uveljavljali za brezposelne osebe, ki v preteklega pol leta niso imele redno plačane zaposlitve ali nimajo dokončane višje srednje stopnje izobrazbe ali poklicnega usposabljanja ali so starejše od 50 let ali so pripadniki etnične manjšine ali pa se štejejo kot invalidi v kvotnem sistemu zaposlovanja invalidov. Povračilo plačanih prispevkov za socialno varnost bodo lahko uveljavljali delodajalci, ki imajo sedež v Pokolpju in tu dejansko opravljajo ekonomsko aktivnost. Delodajalcu, ki bo zaposlil tako brezposelno osebo, se bodo za tega delavca za obdobje enega leta kot enkratna pomoč povrnili plačani prispevki delodajalca za socialno varnost. Delodajalci, ki bodo zaposlili brezposelnega invalida, pa bodo lahko uveljavljali povračilo prispevkov vsako leto, ko bo delavec zaposlen.  

Davčno olajšavo za zaposlovanje in investiranje bodo lahko uveljavljali zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb in zavezanci za dohodnino. Pri davčni olajšavi za zaposlovanje bodo delodajalci lahko uveljavljali zmanjšanje davčne osnove za 70 odstotkov stroškov tega delavca (bruto plača in obvezni prispevki delodajalca za socialno varnost), vendar največ v višini davčne osnove in do najvišje dovoljene višine po pravilih državnih pomoči. Pri davčni olajšavi za investiranje bodo zavezanci prav tako lahko uveljavljali zmanjšanje davčne osnove v višini 70 odstotkov investiranega zneska za nove začetne investicije v opremo in neopredmetena sredstva, vendar le za investicije v Pokolpju in največ v višini davčne osnove in do najvišje dovoljene višine po pravilih državnih pomoči. Znižanje davčne osnove za investiranje bodo lahko uveljavljali tudi zavezanci, ki opremo pridobijo na podlagi finančnega najema z obvezo nakupa sredstev po izteku pogodbe. Zavezanci bodo morali ohraniti investicijski projekt v Pokolpju in ne bodo smeli odsvojiti sredstev, za katera so uveljavili olajšavo za investiranje najmanj pet let po zaključku investicije, če gre za veliko podjetje in najmanj tri leta po zaključku investicije, če gre za srednje veliko ali malo podjetje. Zavezanci, ki bodo želeli izkoristiti olajšavo za investiranje, bodo morali prispevati k investiciji lastna sredstva najmanj v višini 25 odstotkov njene vrednosti.

Podjetjem v Pokolpju so na voljo tudi garancije s subvencijo obrestne mere za investicijske kredite za mikro, mala in srednje velika podjetja ter garancije za obratna sredstva za mikro podjetja v okviru regijske garancijske sheme za Jugovzhodno Slovenijo. Posojila so na voljo   za obdobje do 10 let z mogočim dvoletnim moratorijem na odplačilo glavnice. Pričakovana obrestna mera je okoli Euribor + 2,5 %, pri subvenciji obrestne mere za mikro, mala in srednje velika podjetja pa okoli Euribor + 0,5 %. Največja mogoča višina garancije s subvencijo obrestne mere za investicijske kredite za posameznega prijavitelja je 120.000 evrov, najmanjša pa 8.000 evrov. Državna pomoč se obračuna v višini in v skladu s pravili regionalne sheme državnih pomoči. Pri garancijah za obratna sredstva pa se državna pomoč obračuna v višini in v skladu s pravili sheme državnih pomoči de minimis. Gre za posojila za obdobje do 3 let. Pričakovana obrestna mera je okoli Euribor + 2,5 %. Garancije za obratna sredstva se podelijo za posojila v višini najmanj 5.000 evrov in v višini največ 50.000 evrov.

Največ sredstev iz ukrepov razvojne podpore Pokolpju je namenjeno drugače prometni infrastrukturi. Ukrepi in aktivnosti, namenjeni izboljšanju prometne infrastrukture, se navezujejo predvsem na aktivnosti v povezavi z 3. razvojno osjo-južni del, 3. a razvojno osjo, Partizansko magistralo ter izboljšanjem železniške povezave (Proga Grosuplje–Kočevje, proga državna meja s Hrvaško–Metlika–Črnomelj–Novo mesto–Trebnje–Grosuplje–(Ljubljana). V povezavi s 3. razvojno osjo-južni del sta bila osnutek državnega prostorskega načrta za državno cesto od priključka na avtocesti A2 Ljubljana-Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline in okoljsko poročilo že bila javno razgrnjena. Če ne bo dodatnih zapletov,  je umestitev tega dela državne ceste v državni prostorski načrt načrtovana za december 2011.

Po veljavnih prostorskih ureditvenih dokumentih je v Pokolpju 40 lokacij, namenjenih podjetnikom za izvajanje gospodarskih dejavnosti.

Razvojne prednosti Pokolpja vidimo predvsem v ugodnem stanju okolja in ohranjeni naravi. Veliki so potenciali za bivalno kakovost ob zagotovitvi navezanosti na slovenski cestni križ ter prepoznavna in ohranjena kulturna krajina, bogata naravna in kulturna dediščina ter tradicionalna odprtost oz. strpnost prebivalcev, ki predstavlja pomemben socialni in s tem razvojni kapital. Predvsem so v Pokolpju veliki okoljski potenciali za razvoj trajnostnega turizma (reka Kolpa – skupni in ključni naravni turistični potencial celotnega Pokolpja). Razvojni potencial pa predstavljajo tudi obnovljivi viri energije, zlasti les in biomasa, sončna energija, vodna energija in geotermalna energija. Na obmejno lego gledamo kot na razvojno prednost celotnega Pokolpja, zlasti zaradi predvidenega članstva Hrvaške v EU.